Procare d.o.o., Beloruska ulica 7, 2000 Maribor
Pon -Pet : 07:30 - 16:30

Svetovni dan varčevanja

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav.

Svetovni dan varčevanja je namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja tako za sodobna gospodarstva kot za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih praznuje v 80 državah.

Kaj pomeni varčevanje ?

Varčevati pomeni preudarno ravnati z denarjem. Z varčevanjem si lahko izpolnimo želje, zagotovimo finančno varnost ali uresničimo poslovne načrte. Varčujemo lahko na različne načine – z bančnimi depoziti, obveznicami, vzajemnimi skladi, delnicami, življenjskimi zavarovanji, nepremičninami, umetninami, dragimi kovinami in verjetno še čim. Posameznik mora pred varčevanjem dobro preučiti svoj varčevalni profil in svoje finančne zmožnosti.

Varčevanje v Sloveniji

Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo (približno dve stoletji), saj se je kot prva bančna dejavnost na Slovenskem pojavilo prav hranilništvo. Prvi in hkrati najstarejši denarni zavod na Slovenskem je bila Ljubljanska hranilnica, ustanovljena leta 1820. Leta 1845 je bila preimenovana v Kranjsko hranilnico. Sledilo je obdobje ustanavljanja številnih mestnih hranilnic in kreditnih zadrug, imenovanih posojilnice. Leta 1900 je bila ustanovljena prva slovenska delniška banka, Ljubljanska kreditna banka, in s tem se je začel razvoj slovenskega bančništva.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v Sloveniji je bila v 2018 znova višja od povprečja članic EU-28 in držav v evrskem območju

Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2018 privarčevala 12,6 odstotka svojega razpoložljivega dohodka, kar je več, kot so v povprečju privarčevala gospodinjstva vseh držav članic EU-28 (10,0 %) in vseh držav v evrskem območju (12,4 %). 

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata je v letu 2018 imela najvišjo stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev Nemčija (18,5 %); sledile so ji Švedska (18,0 %), Nizozemska (15,1 %), Francija (13,8) in Avstrija (13,1 %). Slovenija in Norveška sta se z 12,6-odstotno stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev med izbranimi analiziranimi evropskimi državami uvrstili na šesto mesto. Najnižjo in hkrati negativno stopnjo bruto varčevanja gospodinjstev sta imeli Grčija (–5,9-odstotno) in Romunija (–2,4-odstotno), kar pomeni, da so gospodinjstva v teh dveh državah potrošila več, kot je znašal njihov razpoložljivi dohodek (razlika se običajno financira z izposojanjem oz. povečevanjem zadolževanja ali z zmanjševanjem prihrankov).

Delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev se je v primerjavi z letom 2017 v Portugalski, Norveški, Nizozemski, Irski in Poljski nekoliko zmanjšal, medtem ko se je v preostalih analiziranih državah nekoliko povečal, kar kaže, da je bila rast potrošnje v večini držav članic EU-28 nižja od rasti razpoložljivega dohodka.

Kam dajemo slovenci svoj privarčevan denar?

Dodaj komentar

POŠLJI POVPRAŠEVANJE

Za katere storitve se zanimate:

Kontaktne informacije: