MOVEMBER JE TUDI MESEC OZAVEŠČANJA O PLJUČNEM RAKU

Mesec november je posvečen ozaveščanju o številnih težkih obolenji, med katere sodi tudi pljučni rak. Rak pljuč je bolezen kateri posvetimo premalo pozornosti. Prepoznavanje bolezni je še vedno izjemno slabo, posledično pa se tudi samo zdravljenje prične prepozno. Zato je ključnega pomena, da se ljudi ozavešča o tej zahrbtni bolezni. V Sloveniji vsako leto na novo zboli 1400 ljudi.

Pljučni rak je eden najbolj agresivnih vrst raka pri človeku. Delež 5-letnega celokupnega preživetja je največ 10-15 odstotkov, pri bolnikih z napredovalno obliko bolezni je delež le 2 odstotka. Je tudi najpogostejša vrsta raka na svetu.

Bolezen nastane zaradi hitre rasti celic v dihalih, ki je ni mogoče nadzorovati. Najpogostejši začetek je v tkivu pljuč, redkeje se bolezen začne v sapnici ali sapniku.

PODATKI ZA SLOVENIJO

V Sloveniji vsako leto na novo zboli 1400 ljudi. Medtem ko je pri moških število novo odkritih bolnikov že nekaj let enako, pri ženskah število obolelih vztrajno narašča. 

KATERE DEJAVNIKE TVEGANJA POZNAMO?

Glavni dejavnik tveganja je kajenje, ki je ‘krivec’ za nastanek kar 90% primerov bolezni. Sem sodi tudi pasivno kajenje, potrebno pa je povedati tudi to, da za boleznijo zbolevajo tudi nekadilci.

Drugi pomemben dejavnik je izpostavljenost škodljivim snovem. Med najbolj škodljive snovi sodijo azbest, radon (plin, ki prihaja iz zemeljske skorje in nastane ob razpadu radioaktivnega radija) ter težke kovine in njihove spojine.

Med dejavnike sodita tudi delo in bivanje v onesnaženem okolju. Nekateri ljudje so namreč na delovnem mestu izpostavljeni virom rakotvornih snovi. Pogosto pa je krivec za nastanek bolezni genetski vzrok oziroma genske mutacije. Te mutacije namreč aktivirajo gen, ki običajno pomaga celici, da raste in se deli – tako pljučne rakave celice rastejo hitreje.

PREVENTIVA

V večini držav so karcinogene snovi v industrijski in gospodinjski uporabi prepovedane, kajenje tobaka pa je še vedno zelo razširjeno. Tveganje lahko namreč znižamo tako, da ne kadimo oziroma prenehamo s kajenjem.

Pomembno je tudi, da se izogibamo pasivnega kajenja. V ta namen je dobrodošel ukrep za zmanjšanje pasivnega kajenja na javnih mestih. V Sloveniji smo ta ukrep sprejeli leta 2007. Svetovna zdravstvena organizacija je pozvala vlade, da uvedejo popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov. S tem naj bi preprečevali kajenje pri mladih. Takšen ukrep bi naj zmanjševal porabo tobačnih izdelkov za kar 16%.

Nekatere preiskave so pokazale tudi to, da je pri ljudeh, katerih prehrana vsebuje več sadja in zelenjave, tveganje za nastanek pljučnega raka manjše. To trditev pa sicer pojasnjujejo tako, da ljudje, ki se zdravo prehranjujejo večinoma tudi zdravo živijo in ne kadijo. Natančnejše študije namreč niso pokazale jasne povezave.

PRESEJALNI TESTI

Presejalni testi so namenjeni odkrivanju bolezni pri osebah, ki ne kažejo znakov bolezni. Presejalni testi za raka pljuč vključujejo pregled izkašljane sluzi in CT prsnega koža.

Vendar pa pri presejalnih testih obstaja visoka stopnja lažno pozitivnih rezultatov, zaradi katerih lahko pride tudi do nepotrebnih posegov.

Kot slabost presejalnih testov navajajo tudi prepogosto izpostavljenost rentgenskemu sevanju, ki pa za človeško telo ni priporočljivo.

PREPOZNAVANJE BOLEZNI

Pljučni rak je bolezen, ki jo pogosto odkrijemo tako pozno, da jo že težko zdravimo. Ravno zato moramo biti še posebej pozorni na zgodnje znake. Znaki so prikriti, preveč podobni številnim drugim, tudi veliko manj kompleksnim obolenjem.

Med zelo zgodnje znake sodijo:

  • stalen kadilski kašelj,
  • stalna bolečina v prsnem košu, v rami ali v hrbtu,
  • hripavost,
  • ponavljajoči bronhitisi,
  • ponavljajoče pljučnice.

Vse to so znaki, ki so lahko povezani s pljučnim rakom.

S časom se pojavijo znaki, ki nastanejo zaradi hormonom podobnih stvari, ki jih izločajo tumorske celice. Ti znaki so:

  • huda utrujenost,
  • izguba apetita,
  • hujšanje,
  • glavobol, bolečine v kosteh in v sklepih,
  • oteženo dihanje zaradi tekočine v pljučih,
  • nestabilna hoja,
  • občasna izguba spomina,
  • otekline obraza in vratu,
  • potenje.

To so znaki, ki so običajno že povezani z napredovalno obliko bolezni. Ti znaki lahko pomenijo tudi kakšno drugo bolezen. Pri takšnih znakih je smiselno obiskati zdravnika, da pojasni vzrok težav.

PREISKAVE, KI JIH OPRAVI ZDRAVNIK

Da lahko zdravnik postavi diagnozo pljučni rak opravi nekaj preiskav. Najprej začne z osnovnimi krvnimi preiskavami, ki vsebujejo krvno sliko, teste strjevanja krvi ter biokemične preiskave. Sledijo preiskave pljučne funkcije, elektrokardiogram (EKG), rentgensko slikanje in/ali računalniško tomografijo (CT) prsnega koša. Kot zadnji sledita še bronhoskopija ter ultrazvočna preiskava trebuha.

Glede na težave lahko zdravnik predpiše tudi dodatne preiskave.

VRSTE PLJUČNEGA RAKA

V grobem vrste pljučnega raka delimo na dve skupini.

  • Nedobrocelični pljučni rak je velikocelični ter slabo diferenciran. Predstavlja kar 80% primerov te bolezni. Za to vrsto je značilno, da je rast počasnejša, zaseva v jetra, pljuča, kosti, možgane in v nadledvične žleze.
  • Drobnocelični pljučni rak nastane v pljučih ter se hitro širi. Predstavlja 20% primerov bolezni. Pri tej vrsti so zelo hitro prizadete tudi bezgavke.

STRANSKI UČINKI ZDRAVLJENJA

Tako kot vsako zdravljenje, ima tudi zdravljenje raka pljuč neželene učinke, ki so še posebej izraziti pri bolnikih, ki jih je bolezen huje prizadela.

Bolnik se lahko hitreje utrudi, področje brazgotine (po kirurškem zdravljenju) pa je občutljivo in boleče. Lahko se pojavijo tudi bolečine pri požiranju, ki po nekaj tednih izginejo.

Največ stranskih učinkov imajo bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo. Posledica je lahko okvara kostnega mozga, povišana telesna temperatura, slabokrvnost (zaradi znižanih levkocitov, trombocitov in eritrocitov) ter izpadanje las.

Bolnikom težave povzročata tudi slabost in bruhanje, ki pa ju je z novejšimi zdravili možno preprečiti oziroma zmanjšati.

BOLEZEN SE LAHKO PONOVI

Ponovitve bolezni so pogoste, zato je nujno opravljati redne kontrole. Bolezen se lahko ponovi lokalno, ali pa se pojavijo zasevki.

Zdravniki priporočajo, da bolnik skrbi za vzdrževanje psihofizične kondicije (hodi na sprehode, redno telesno vadi) ter uživa zdravo hrano. Pomembna je tudi podpora družine, prijateljev ter okolice, saj se bolnik tako lažje spopada z boleznijo.

ZGODOVINA BOLEZNI

Pred prihodom cigaret je bil rak pljuč redka bolezen. Maligni pljučni tumorji so leta 1878 predstavljali le 1% vseh oblik raka, do začetka 20. stoletja pa so se povečali na 10-15%.

Leta 1929 je nemški zdravnik Fritz Lickint ugotovil povezavo med kajenjem in pljučnim rakom. Ta ugotovitev je vodila do agresivne protikadilske kampanje. Zgledu so sledile tudi druge države, ki so kadilcem začele priporočati, da kajenje opustijo.

Povezavo z radonom so prvič odkrili med rudarji v Češkem rudogorju, kjer so kopali srebro. Do povezave je prišlo zaradi tega, ker so rudarji pogosto zbolevali za rakom na pljučih. Kot vzrok pljučnega raka je bil radon uradno potrjen v 60. letih 20. stoletja.

POŠLJI POVPRAŠEVANJE

Za katere storitve se zanimate:

Kontaktne informacije: